Vtisi mamic

Naravni porod

Ze pri prvi nosečnosti sem si želela naraven porod, vendar sem mislila, da je za to potrebna samo dobra fizična kondicija in optimistična naravnanost.. Res se je porod začel spontano in potekal zelo hitro, res pa je tudi, da me je prav ta naglica in seveda eksponentno naraščujoča bolečina popadkov šokirala. Poleg tega je naključna babica zahtevala porod v ležečem (le malo privzdignjenem) položaju, pri čemer je bila izvedena epiziotomija, ki se je podaljšala v rupturo 3. stopnje. Šivanje cele porodne poti je trajala eno uro in to je bil kljub lokalni anesteziji najbolj boleč in najtežji del poroda..

Zato sem se za drugi porod res temeljito pripravila, preiskala vso možno literaturo, splet in razne tečaje. Ugotovila sem, da je v Sloveniji precej težje doživeti naravni porod, kot sem najprej mislila. Čeprav se na fakultetah bodoči zdravniki in babice že učijo o prednostih naravnega poroda in nepotrebnosti oz. celo škodljivosti epiziotomije ter drugih posegov pri zdravi porodnici, pa se v praksi še vedno vztrajno izvaja stara rutina in so porodi brez šivov izjemna redkost.

Sredi druge nosečnosti sem se obrnila na porodnišnico Kranj glede naravnega poroda in dali so mi tel. številko Marjete Žlebnik, s katero sem tudi na kratko govorila po telefonu. Vendar se mi je takrat zdel to prevelik korak, še vedno sem verjela v to, da se lahko s partnerjem sama pripraviva na porod (pripravljala sva se po metodi Monganove: Hypnobirthing) in tudi pri naključni babici doseževa, da mi omogoči roditi naravno v pokončnem položaju. Proti koncu nosečnosti pa sem se o tem pogovorila še s svojo ginekologinjo, ki me je postavila na realna tla: v veliki večini primerov babice nimajo ne časa ne volje, pa tudi ne znanja, da bi se ukvarjale s tem. Zanje je najvarneje, da se držijo rutine. Problematična se ji je zdela tudi moja brazgotina od prvega poroda, zaradi katere bo gotovo tudi pri drugem porodu, če bo potekal v ležečem položaju, nujno potrebna ponovna epiziotomija.

Po temeljitem premisleku in pogovorom z možem sem teden dni pred rokom spet poklicala Marjeto in se še isti dan dobila z njo. Po enournem pogovoru, ki mu je sledila izjemno prijetna in sproščujoča masaža, je bila vsa tesnoba pregnana in spet sem  se veselila svojega poroda. Marjeta me je presenetila z marsičem, od tega, da je poznala metodo Hypnobirthing, čeprav sploh še ni prevedena v sloveščino, do tega, da je bila povsem mirna glede moje brazgotine od prvega poroda; in njena osebnost je prav tako kot lepo urejeni prostori, v katerih sva bili, izžarevala toplino, varnost, zaupanje..

Zvečer so se že pojavili popadki, ki jih je dopoldne Marjeta z masažo stimulirala, vendar so se med vročim tušem polegli. Delala sem si senene parne kopeli in masažo sva čez nekaj dni ponovili, a detece še ni hotelo na svet, čeprav je bilo že 6 dni čez rok in so se občasno pojavljali blagi in neredni popadki. Na lepo sončno soboto smo se z družino odpravili na 2 urni sprehod skozi gozd in proti večeru sem ugotovila, da popadki kočno postajajo redni, na 20 minut. Poklicala sem Marjeto, ki je k sreči pravilno presodila in me takoj napotila v porodnišnico. Ko sva prispela tja, so bili popadki namreč že na 5 minut.

Ni nam bilo treba izgubljati časa z birokracijo, ker sva formular z Marjeto izpolnili že pri njej, kar je bilo zelo koristno saj je tudi ta porod napredoval zelo hitro. Ko sem bila 2 uri kasneje odprta 8 cm in so se mi končno predrli plodovi ovoji, se nisem več bila sposobna držati omenjene hypnobirthing metode dihanja in sproščanja, zato so bile Marjetine naravne metode lajšanja bolečin toliko bolj dobrodošle. V slabe pol ure se je rodil 4 kg in četrt težek fantiček budnih, iskrečih se oči, ki so ga pregledali kar v mojem naročju, kjer je kmalu že srkal svoj kolostrum.

Po eni uri me je Marjeta pregledala in ugotovila, da majhna razpoka na mestu predhodne epiziotomije žal še vedno krvavi, zato je poklicala zdravnika, ki se je odločil narediti nekaj šivov, kar mi je tudi zelo prijazno obrazložil. Zaradi izkušnje pri prvem porodu sem postala precej panična in me je Marjeta komaj umirila, potem pa niti ni bilo tako hudo in predvsem je trajalo veliko manj časa. Medtem se je detece crkljalo pri svojem očetu, nato pa smo se še kar nekaj časa crkljali vsi skupaj.

Naslednji dan mi je Marjeta pokazala masažo prsi in mi svetovala glede dojenja in okrevanja, potem sva se še večkrat slišali po telefonu, zdaj pa že komaj čakam na poporodno masažo! Vse življenje ji bom hvaležna za njen pogum in sposobnost, da stoji ob strani nosečnicam, ki si želijo roditi svojega otroka tako, kot si je to zamislila mati narava in so nekateri sodobni porodničarji v svetu že sprejeli kot najboljši način rojevanja z najmanj posledicami. Želim ji dolgo, uspešno prakso in še kakšno pomočnico, da se bo lahko kdaj spočila :)

S.M.S.L.

<< nazaj

 
To spletno mesto za svoje optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali dovolite, da jih naložimo na vaš računalnik?